Mladi in tveganja

Cilji:
Seznaniti z novimi družbenimi okoliščinami, ki nastajajo kot posledica globalnih procesov in imajo učinke še posebno na mlade. Opremiti študente z znanji in orodji za soočanje z družbenimi problemi, specifičnimi za mlade. Raziskovanje tveganj, raziskovanje potreb in učenje načrtovanja odgovorov v skupnosti.

Kompetence:

• Razumevanje procesov, ki vplivajo na produkcijo tveganj 
• Sposobnost aplikacije znanj na konkretne situacije. 
• Znanje o uporabi metod in orodij za analizo tveganj in izdelavo načrta možnih izhodov 
• Sposobnost soustvarjanja pristopov in metod dela glede na individualne potrebe uporabnikov
• Obvladovanje organiziranja socialnih omrežij opor.

Osrednji problemski sklop predmeta so nova tveganja, ki jih povzročajo družbene spremembe zadnjih desetletij. Spreminjajoča razmerja med trgom in državo vplivajo na pomen in obseg socialne države ter povzročajo spremembe na trgu zaposlovanja, v izobraževanju ter možnostih za samostojno življenje mladih. Osredotočili se bomo tako na tveganja kot učinke. Vsebina:

• Vpliv družbenih neenakosti na tveganja mladih (Individualizacija družbenih neenakosti, logika porazdelitev bogastva in tveganj)
• Življenjski poteki v družbah tveganja (kariera in življenjski poteki, možnosti prehodov v družbenih razredih, brezposelnost, odraščanje in osamosvajanje, družinsko življenje mladi)
• Tvegani življenjski slogi (zasvojenosti, tvegane spolne prakse, nasilje, motnje hranjenja)
• Enakost možnosti in tveganj pri mladih (dostop do izobraževanja, izpad iz izobraževanja, dostop do zaposlitve (nezaposlenost), dostop do stanovanj (brezdomstvo), dostop do zdravstva (bolezni, kot posledice tveganj)
• Strategije soočanja s tveganji (koncept zmanjševanja škode)
• Mladi in lokalne vednosti obvladovanja tveganja: pravila , norme, taktike
• Odgovori na tveganja mladih (socialna omrežja, viri v skupnosti, inovacije, družbena gibanja)

Beck. U. (2001). Družba tveganja. Na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina.

Ule. M.. Rener. T. Čeplak Mencin. M.. Tivadar. B. (2000). Socialna ranljivost mladih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za mladino.

Črnak Meglič. A. (ur.) (2005). Otroci in mladina v prehodni družbi. Analiza položaja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Urad RS za mladino.

Flaker, V., Grebenc, V., Rihter, L.a, Rode, N., Miloševič-Arnold, V., Videmšek, P., Dajčman, B., Žagar, A. (2005). Oblikovanje sistema indikatorjev za ugotavljanje potreb ljudi po vrsti in količini posameznih storitev in razvoja novih oblik storitev/pomoči na področju socialnega varstva v Ljubljani : (končno poročilo). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Flaker, V. @Boj za (2012). Direktno socialno delo. Ljubljana: Založba /*cf.

Grebenc, V., Kvaternik, I., Rihter, L., Šabić, A., Čačinovič Vogrinčič, G., Mešl, N. (2010). Učenci in dijaki v tveganih življenjskih situacijah : strategije obvladovanja tveganih življenjskih situacij doma in v šoli : (končno poročilo) = School children in risk life situations: strategies of coping with risk lifestyles at school and at home : (final report). Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Grebenc, V., Šabić, A., Kvaternik, I. (2008). Varna vožnja : obvladovanje tveganj in nevarnih življenjskih slogov v prometu. V Ljubljani: Fakulteta za socialno delo.

Grebenc, V., Kvaternik, I., Kodele, T., Rihter, L. (2010). Pogovarjajmo se : skupnostni pristop v šoli. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.

Leskošek, V. (2009). Zaposlitvene možnosti mladih. Socialno delo 48( 4), 207-214.

Leskošek, V. (2010). Družbene neenakosti in revščina otrok in mladih. Šolsko svetovalno delo, 14(½), 10-15.

Leskošek, V. (2011). Pomen izobraževanja za zmanjševanje revščine otrok. Vzgoja izobraževanje, 42(1/2), 11-16.

Purkart, B., Sande, M. (2008). Normalizacija rekreativne uporabe drog. Didakta, 18(4), 28-32.

Šabić, A. ( 2013), Young people and risky lifestyles : the dilemma of individualisation and institutionalisation of risk = Mladi in tvegani življenjski slogi : dileme individualizacije in institucionalizacije tveganj. Dialogue in praxis, 2/15, (½), 73-91. Pridobljeno 18.12.2013 s http://dialogueinpraxis.fsd.uni-lj.si/index.php?id=5&a=article&aid=29.

Thom, B. (2009). Delo s skupnostmi: Oris večkomponentnih programov za obravnavanje škode, ki jo povzroča uživanje alkohola in drog. Socialno delo 48(5–6), 315–325.

Ule. M. Kuhar. M. (2003). Mladi. družina. starševstvo. Ljubljana: FDV.

Vpis v tekoči letnik študija; aktivna udeležba, predstavitev seminarja in izpitna naloga.

Pisni izpit 60,00 %
Projektna naloga 40,00 %

navodilo za seminar